Tehnološki velikan odpira sezono, na borzo letos še več znanih imen

Preteklo leto je z vrsto večjih kotacij prineslo okrevanje na trgu prvih javnih ponudb delnic (initial public offering – IPO) po treh letih zatišja. Ta trend se bo po vsej verjetnosti nadaljeval v 2026, saj o vstopu na borzo razmišljajo nekateri največji start upi s področja umetne inteligence, vesolja in finančnih tehnologij.

Na svetovni ravni je število prvih kotacij v 2025 zraslo za štiri odstotke, na 1.293. Vrednost poslov se je okrepila za 39 odstotkov in je znašala 171,8 milijarde dolarjev (138,6 milijarde evrov), po podatkih svetovalne družbe EY.

Okrevanje ni bilo enakomerno. Medtem ko se je na Kitajskem vrednost prvih kotacij več kot podvojila, z lanskih 20,9 milijarde dolarjev na 53,7 milijarde, je v Evropi upadla za 11 odstotkov in znašala dobrih 17 milijard dolarjev. V ZDA, kjer več kot 60 odstotkov IPO-jev izvedejo tuja podjetja, se je vrednost poslov okrepila za dobro petino na 40 milijard dolarjev.

Največji IPO minulega leta je bil dosežen v drugi polovici decembra, ko je ameriški ponudnik medicinske opreme Medline z uvrstitvijo delnic na Nasdaq zbral 6,26 milijarde dolarjev. S tem je presegel majsko sekundarno kotacijo kitajskega proizvajalca baterij CATL v Hongkongu, ki je zbrala 4,6 milijarde dolarjev (CATL je že prej kotiral na borzi v Šenženu). V ZDA so izstopale tudi ponudbe delnic podjetij za umetno inteligenco CoreWeave in Figma, fintech start upa Chime in ponudnika stabilnih kovancev Circle.

Največji IPO v Evropi je v začetku oktobra izvedel švicarski ponudnik varnostnih storitev Verisure, ki je s kotacijo na švedskem Nasdaqu zbral 3,2 milijarde evrov.

Pogledali smo, kdo razmišlja o prvi javni ponudbi delnic v 2026. EY pričakuje, da bo trg rastel zaradi boljših makroekonomskih kazalnikov, bolj predvidljive monetarne politike in večjega povpraševanja vlagateljev.

1. SpaceX

Ameriško vesoljsko podjetje SpaceX, ki ga je leta 2002 ustanovil najbogatejši Zemljan Elon Musk, razmišlja o vstopu na borzo v 2026, kar bi lahko prineslo eno največjih prvih kotacij v zadnjem desetletju ali celo največji IPO vseh časov.

Podjetje, ki denar služi z omrežjem satelitskega interneta Starlink in izstrelitvami raket v vesolje, bi po poročanju Bloomberga lahko zbralo krepko več kot 30 milijard dolarjev, s čimer bi zagotovilo tržno vrednost med tisoč in 1.500 milijardami dolarjev. S tem bi SpaceX presegel zbrana sredstva naftnega velikana Saudi Aramco, ki je z IPO leta 2019 zbral 29 milijard dolarjev in dosegel tržno vrednost 1.700 milijard dolarjev.

SpaceX namerava kapital, zbran na IPO, uporabiti za povečanje števila izstrelitev rakete Starship, postavitev podatkovnih centrov umetne inteligence v vesolju, izgradnjo lunarne baze Moonbase Alpha in pošiljanje misij s posadko in brez posadke na Mars, je v pismu delničarjem dejal finančni direktor SpaceX Bret Johnsen.

Sprva je podjetje nameravalo oddvojiti svoj posel s Starlinkom v ločeno podjetje, ki bi ga uvrstili na borzo, trenutni načrti pa vključujejo celotno podjetje.

V 2025 je SpaceX ustvaril približno 15 milijard dolarjev prihodkov, ki se bodo letos predvidoma povečali na med 22 in 24 milijard dolarjev. Večina prihodkov bo prišla iz Starlinka.

SpaceX je sredi sekundarne prodaje delnic zaposlenih, v okviru katere se mu obeta vrednotenje v višini 800 milijard dolarjev, kar je dvakrat več od vrednotenja ob zadnji takšni prodaji delnic.

2. OpenAI

Vodilni razvijalec umetne inteligence OpenAI, ki stoji za klepetalnikom ChatGPT, prav tako pripravlja teren za uvrstitev na borzo. Po poročanju Reutersa bi se to lahko zgodilo že proti koncu letošnjega leta, lahko pa v letu 2027. Tudi kotacija 500 milijard dolarjev vrednega OpenAI bi lahko bila rekordna: v uvodnih pogovorih so pri podjetju razmišljali o zbiranju 60 milijard dolarjev in iskanju tržne vrednosti nad tisoč milijardami dolarjev.

“Mislim, da je pošteno reči, da je to za nas najverjetnejša pot, glede na kapitalske potrebe, ki jih bomo imeli,” je oktobra dejal glavni izvršni direktor Sam Altman. OpenAI je v 2025 po prvih ocenah ustvaril okrog 20 milijard dolarjev prihodkov, a zaradi velikih naložb v podatkovne centre in drugo infrastrukturo za umetno inteligenco beleži večmilijardne izgube.

Teren je OpenAI pripravil med drugim s spremembami v upravljanju podjetja. Leta 2015 je nastal kot neprofitna organizacija, usmerjena v varen razvoj umetne inteligence, nekaj let pozneje pa je vzpostavil profitno družbo pod nadzorom neprofitne fundacije in z omejenimi dobički, da je zagotovil večmilijardno finančno injekcijo Microsofta. Oktobra lani je z novo spremembo OpenAI Foundation postal 26-odstotni lastnik v profitni Skupini OpenAI, s pooblastilom za prejem dodatnih delnic ob dosegu določenih mejnikov. Microsoft, ki je v podjetje vložil 13 milijard dolarjev, ima 27-odstotni delež, trenutno vreden okrog 140 milijard dolarjev.

Pri morebitni naložbi v prvo ponudbo delnic OpenAI bodo vlagatelji pozorni na za zdaj še odsotno dobičkonosnost, na kapitalsko intenzivnost zaradi naložb v infrastrukturo in na kompleksno strukturo upravljanja.

3. Anthropic

OpenAI-jev tekmec Anthropic, ki je razvil model umetne inteligence Claude, je prav tako začel zgodnje pogovore o vstopu na borzo in za te potrebe najel zunanje pravne svetovalce, je v začetku decembra poročal Financial Times (FT). Odločitve o časovnici še ni, a medij navaja, da bi do IPO lahko prišlo že v 2026.

Ameriško podjetje, ki ga vodi Dario Amodei, je novembra prejelo 15 milijard dolarjev vredno naložbo Microsofta in Nvidie. S tem je pridobilo tržno vrednost okrog 350 milijard dolarjev, skoraj dvakrat več kot ob zbiranju sredstev v septembru, ko je s 13 milijardami dolarjev zbranega kapitala doseglo tržno vrednost okrog 183 milijard dolarjev. Anthropic namerava vložiti okrog 30 milijard dolarjev v Microsoftovo oblačno infrastrukturo Azure in kupiti čipe Nvidie.

Anthropic je lani dosegel interni cilj devetih milijard dolarjev prihodkov, že letos pa so si za cilj zadali prihodke v razponu med 20 in 26 milijardami dolarjev, kar bi na zgornjem delu razpona pomenilo skoraj potrojitev, je oktobra pisal Reuters. Podjetje ima okrog 300 tisoč poslovnih strank, ki pomenijo 80 odstotkov prihodkov.

4. Kraken

Kriptoborza Kraken je še marca zatrjevala, da se ji ne mudi z uvrstitvijo delnic na borzo. Toda novembra so nato oddali zaupno vlogo za IPO, le dan po tem, ko so v krogu financiranja zbrali 800 milijonov dolarjev in dosegli tržno vrednost v višini 20 milijard dolarjev. V samo dveh mesecih se je vrednost podjetja povečala za tretjino.

Priprave Krakena za vstop na borzo kažejo na normalizacijo trga kriptovalut med vlagatelji, ki sledi tudi bolj predvidljivemu regulativnemu okolju, saj je ameriški predsednik Donald Trump v svojem drugem mandatu sprejel zakon o regulaciji kripta in stabilnih kovancev. Lani so se na borzo v ZDA uvrstila kripto podjetja Bullish, Gemini Space Station in izdajatelj drugega največjega stabilnega kovanca Circle. Slednji je junija z vstopom na borzo zbral dobro milijardo dolarjev.

Podjetje ne komentira, kakšna je časovnica kotacije. Vlagatelji bodo pozorni na razvoj regulativnega okolja za kriptovalute, na ciklično trgovanje z njimi in konkurenco, ki jo za Kraken predstavljajo Coinbase in druge borze, pravijo pri danski investicijski banki Saxo Bank. Coinbase je na borzo vstopil leta 2021 in dosegel tržno vrednost skoraj 100 milijard dolarjev.

5. Discord

Aplikacija za sporočanje Discord, ki je še posebej priljubljena med igralci videoiger, je leta 2021 odstopila od prevzema s strani Microsofta v vrednosti 10 milijard dolarjev. Od takrat se porajajo ugibanja o vstopu na borzo, ki so ga nekateri pričakovali že v 2025. V začetku januarja 2026 je podjetje vendarle vložilo zaupno vlogo za IPO v ZDA, po tem, ko so marca lani začeli pogajanja z investicijskimi bankami.

Aprila lani je na vrhu podjetja prišlo do menjave: soustanovitelj in glavni izvršni direktor Jason Citron je vodenje prepustil Humamu Sakhniniju, nekdanjemu podpredsedniku pri razvijalcu iger Activision Blizzard.

Discord ima okrog 200 milijonov globalnih uporabnikov. Avgusta 2022 so v krogu financiranja zbrali pol milijarde dolarjev in dosegli tržno vrednost okrog 15 milijard dolarjev. Skupno je podjetje doslej zbralo okrog 1,1 milijarde dolarjev.

6. Bolt

Estonski ponudnik prevoznih storitev Bolt, ki se je v več kot 50 državah uveljavil kot tekmec Uberju, preučuje možnost uvrstitve na borzo v 2026, a želi pred IPO doseči dobičkonosnost. Ustanovitelj in glavni izvršni direktor Markus Villig je že leta 2023 napovedal, da želi v enem letu doseči prvi dobiček in vstopiti na borzo do leta 2025, kar se ni uresničilo. Lani je Bolt vknjižil prihodke v višini dveh milijard evrov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej, a posloval z izgubo v višini 102,6 milijona evrov.

Februarja lani je podjetje najelo zunanjega svetovalca za pripravo možnosti za zbiranje kapitala, vključno z možnostjo borznega debija, pri čemer je pomembna neznanka lokacija. Villig ni navdušen nad nižjo likvidnostjo evropskih trgov v primerjavi z ameriškimi, zato je zadržan do kotacije v Londonu, je junija lani dejal na tehnološki konferenci v britanski prestolnici. Najverjetnejša alternativa bi bil New York, kamor se v iskanju višjih vrednotenj pogosto selijo evropske tehnološke družbe.

Bolt je leta 2022 zbral dobrih 600 milijonov evrov kapitala in dosegel tržno vrednost v višini 7,4 milijarde evrov. Od nastanka leta 2013 je podjetje zbralo okrog dve milijardi dolarjev. Leta 2024 je pridobilo tudi 220 milijonov dolarjev vredno kreditno linijo večjih bank, kar kaže na institucionalno zaupanje v podjetje. Pri Boltu so dejali, da jim kreditna sposobnost nudi dodatno fleksibilnost v času, ko se pripravljajo na IPO.

Marca lani je Bolt oznanil svoj prvi prevzem, ko so kupili danskega ponudnika taksi storitev Viggo.

7. Revolut

Še en skeptik do evropskih borznih kotacij je soustanovitelj in glavni izvršni direktor britanske neobanke Revolut, Nik Storonsky. Čeprav britanska vlada skuša zadržati prebojna tehnološka podjetja in jih privabiti na domačo borzo, je Storonsky kotacijo v ZDA opisal kot “očitno bolj donosno”, med drugim zaradi obdavčitve poslov z delnicami na Otoku.

Revolut je z novembra zaključeno prodajo delnic zaposlenih na zasebnih trgih dosegel tržno vrednost v višini 75 milijard dolarjev, kar je dve tretjini več od vrednosti iz lanskega poletja (45 milijard dolarjev) in le nekaj milijard manj, kot je vredna več kot stoletje stara britanska banka Barclays. Storonsky ima po lastnih navedbah v nedavnem intervjuju v podjetju 29-odstotni delež, ki bi bil ob trenutni valuaciji vreden dobrih 21 milijard dolarjev.

Ni povsem jasno, če nedavna prodaja delnic zaradi višje valuacije kaže, da bo Revolut pospešil prizadevanja za IPO, ali pa jih odložil še bolj v prihodnost, ker tudi zasebno lahko zbere veliko kapitala za financiranje širitve na nove trge, vključno z ameriškim.

Za leta 2015 ustanovljeno neobanko, ki jo uporablja okrog 180 tisoč Slovencev in več kot 60 milijonov strank po svetu, je morda največja ovira pri borznem debiju bančna licenca v matični državi. Britanski bančni regulator je lani po treh letih sicer podelil polno bančno licenco, a z omejitvami, kar še vedno pomeni nekaj regulativne negotovosti.

Po besedah Storonskega je v 2025 Revolut ustvaril okrog šest milijard dolarjev prihodkov in dve milijardi dolarjev dobička. Leto prej je ustvaril 1,4 milijarde dolarjev dobička pred davki in štiri milijarde dolarjev prihodkov.